Po slovenski smeri na Goli vrh
V Sloveniji je mnogo vrhov, naselij in zaselkov, ki nosijo ime Goli vrh. A le eden je Goli vrh je na nadmorski višini 1787 metrov, ki domačini imenujejo tudi »kačji vrh«.
Vzpon nanj se začne v bližini Gorniškega centra Davo Karničar, vzpneš se lahko po Slovenski ali po Avstrijski smeri in končno vrh, na katerega smo Cekinčki se odločili povzpeti 20. 7. 2019.
Za ogledno turo je tokrat poskrbel Andrej s svojim prijateljem. Ker nas je, pred ogledno, dosegel glas, da bo cesta od kmetije Ancel do Ravenske Kočne dalj časa zaprta, kar bi pomenilo več kot uro dalj hoje, smo Andreja zadolžili, da posebno skrbno preveri to informacijo. Po povratku z ogledne je poročal, da bo »na našo soboto« cesta odprta in ne bo potrebe po dodatnih kilometrih hoje.
Na dan pohoda zjutraj, se nas je 25 z vozili, odpravilo na pot mimo jezera proti kmetiji Ancel in dalje proti parkirnemu prostoru v Ravenski Kočni. Tisti, ki smo računali, da bomo na startu poti nekaj minut pred odhodom proti cilju, smo se ušteli in zaužili kar nekaj strahu, ko smo, pri odcepu za kmetijo ugledali velik tovornjak s priklopnikom z naloženim buldožerjem. Panika je bila velika, saj smo predvidevali, da bodo cesto zaprli in začeli z deli. Kmalu pa smo si oddahnili, saj se je voznik usedel za volan in mimo nas odpeljal proti Jezerskemu.
Ob prihodu na zborno mesto nas je že čakala Marjetka s seznamom in ugotovila, da kljub temu, da se nas je pripeljala kar številna skupina, še nismo vsi. Manjkali sta dve pohodnici, ki sta prejšnji dan in večer izkoristili za obisk glasbenega koncerta v tujini. In ker se stvari običajno nekoliko zavlečejo, sta si vzeli nekaj več počitka in prispeli tik pred pol deveto. Andrej je opravil kratko predstavitev ture in nas seznanil, da se je, po ogledni tudi odločil, da gremo na vrh in nazaj v dolino po Slovenski smeri, da se ne bi spuščali na avstrijsko stran. Andrej je nato prevzel mesto vodilnega in kolona je krenila navkreber, dnevnim dogodivščinam naproti.
Skozi gozd, po dokaj lepo uhojeni poti, smo med stalnim klepetom, kar hitro dosegli travnato Jenkovo planino in si privoščili nekaj minut odmora, pred zaključnim »napadom« na vrh gore. Z Jenkove planine nas je dokaj strma gozdna pot, po nekaj več kot dveh urah od začetka hoje, pripeljala na travnat, izredno razgleden vrh – Goli vrh. Goli vrh verjetno zato, ker je dejansko gol, poraščen le s travo, »kačji vrh« pa mogoče, ker so domačini na njem pogosto opazili kače ali pa so s kačami na njem strašili nepovabljene ljubitelje gora. Pomembno je, da med našim obiskom vrha nismo opazili nobene plazeče se živali.
Smo pa dalj čas uživali na s soncem obsijanem vrhu, s katerega se nam je ponujal čudovit pogled na okoliške vrhove in gorske grebene. Nepozabni pogledi na severna ostenja Grintovcev, Ravenske Kočne, Storžič, Košuto, Jezersko in vrhove okrog njega ter Obir, Ostro, Topico ter na bližnjo Veliko Babo, so se nam za vedno vtisnili v spomin. Po malici in skupinskem fotografiranju, kar pa je, glede na nepozaben sončen dan, prišlo prehitro, smo si ponovno oprtali naše nahrbtnike in se podali, ponovno preko Jenkove planine, proti dolini.
Ob prihodu na parkirišče nas je Andrej povabil, da si na izviru mineralne vode v bližini, napolnimo steklenice in plastenke, kar smo, seveda z veseljem sprejeli in se odpeljali do izvira. Kolona čakajočih, »pred polnilnico« je bila kar dolga, zato je bilo potrebno nekaj časa počakati, kar so nekateri izkoristili in utrujene noge namočili v bližnjem potoku.
Naslednja postaja lačnih in žejnih pohodnikov je bilo gostišče Kanonir, v katerem so nam postregli z izborno hrano ter prijetno hladno pijačo. Na koncu sta nas presenetili še naši ljubiteljici glasbe, ki sta se nam, zaradi jutranjega čakanja, oddolžili tako, da sta plačali zapitek za celotno družbo. Hvala dekleti in naj vama ta lepa navada ostane še za dolgo…pa ne zamujanje, da ne bo pomote!
Zapisal: Miran Klavora
Foto: Miran Klavora, Andrej Kolenc in Marjan Lipovec
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
