Debela peč 17.6.2017

12


Debela peč – dolg je poravnan Za začetek dva odstavka iz zapisa »vzpona na Debelo peč z dne 18.06.2011«, ki sem mu dal naslov DEBELA PEČ – VEČ SREČE PRIHODNJIČ. Naslednji postanek, odločilen za današnji dan, na višini 1955 m.n.v. Pred nami se odpira pogled na cilj, Debelo peč. Pohodniki se strnemo v gručo, upremo poglede proti cilju in za trenutek globoko razmišljamo - varnost ali cilj? In prevlada odločitev za varnost, kar pomeni, da se na Debelo peč tokrat ne bomo povzpeli temveč se bomo preko Lipanskih vratc spustili do koče in od tam v dolino. Kljub nedoseženemu cilju in mokrim pelerinam so nam ostali lepi spomini in zaveza, da bomo Debelo peč, ki se je tokrat izognila podplatom naših čevljev, zagotovo počastili s svojim obiskom v lepših vremenskih razmerah. V vseh ostaja zavest, da smo se ponovno, kljub slabim vremenskim razmeram, vsi, nepoškodovani vrnili v dolino, za kar gre zasluga pametni presoji trenutka in možnosti. In, do ponovnega poskusa, je minilo skoraj natanko šest let. V soboto, 17. junija 2017 se nas je, na Milanov poziv, v Medvedovi konti, zbralo 19 pohodnikov, odločenih, da gremo tokrat do konca. Vreme odlično, napoved dobra, dobre volje za prodajo in med nami celo nova pohodnica, ki je ob predstavitvi doživela prisrčen aplavz. Tudi Fanta, naša zvesta psička, nas je tokrat počastila s svojo družbo. Spočite noge so nas kaj hitro prinesle z Medvedove konte na planino Lipanco, kjer smo si privoščili prvi počitek, v zavetju Blejske koče. Ker je vzpon na Debelo peč dokaj naporen, se nismo dolgo mudili, temveč smo pogumno zakorakali v hrib. Ni minilo dolgo, ko nas je Milan, na manjši planoti, opozoril, da naj bi tam, menda, sevale neke zdravilne ali kakšne že sile. In ni jih bilo malo, ki so se v trenutku spremenili v antene in začeli srkati kozmične žarke. Energijsko polnjenje se je kmalu končalo in s polnimi akumulatorji smo pospešeno nadaljevali v smer, kjer nas je čakala Debela peč z okoliškimi vrhovi. V nekem trenutku je Milan poklical vse »prvopristopnike« ter oznanil, da bomo doživeli posebno presenečenje, če le bomo hoteli hoditi na čelu kolone. Nekoliko začudeni smo igro sprejeli in prevzeli mesta na čelu kolone, a se kar nekaj časa ni zgodilo nič. Potem pa, ko smo premagali manjši skalni skok, se je pred našimi začudenimi očmi odprl čudovit svet širnih gorskih masivov in vrhov, ki ga je dano videti le na redkih mestih. Onemeli smo obstali in čakali, da so se nam pridružili še ostali pohodniki, ki so to »razodetje« že doživeli. Zahvala Milanu za poklonjeno možnost tako krasnega doživetja in kratka učna ura, s spoznavanjem novih vrhov ter ponavljanjem tistih, ki smo jih že osvojili in so se nam postavili na ogled. Čas v gorah teče hitreje kot v dolini, zato je bilo treba na pot, ki nas je peljala preko 1965 metrov visokega Okrogleža, katerega ime že samo pove, kakšna je njegova oblika. V nadaljevanju nam slabih petdeset metrov višinske razlike ni predstavljalo nobenega bremena in kmalu smo bili vsi na vrhu, našem cilju, Debeli peči, 2014 metrov nad morjem in zaobljuba izpred šestih let je bila izpolnjena. Debela peč je bila pod našimi podplati. Čestitke, fotografiranje, mnogo smeha, pogledi na okolico in oddaljenejše vrhove ter, da ne bo preveč enostavno, odhod malo navzdol, potem pa še vzpon na 2009 metrov visoko Brdo. Tudi na njem skupinsko fotografiranje, potem pa pot navzdol. Do Blejske koče in malice na žlico je pot minila zelo hitro, zato smo si lahko privoščili nekoliko daljši postanek. Nova energija, daljši in bolj prožen korak in že hitimo v dolino. Spotoma se Milan ustavi ob cesti, stopi na smrekov štor in prisotne seznani s trenutno situacijo glede izgradnje koče na Planini nad Vrhniko ter zneski zbranih sredstev. V trenutku, ko sem ga ugledal na štoru, se mi je porodila asociacija na narodno:« Petelinček lepo poje….«, kar sem tudi glasno izrekel in sprožil val smeha. V dobri volji, obilici šal in dovtipov, je minilo še zadnjih nekaj minut hoje do parkiranih vozil. Na koncu analiza prehojene poti ter izkušnja nove prijateljice pohodnice, ki je v kratkih besedah podala svojo izkušnjo – »dobri ste, pravi prijatelji in se vam še pridružim ». Zapisal: Miran Klavora Foto: Suzana Ž., Andrej K., Miran K. in Milan J.

dodaj komentar

če želiš komentirati, se prijavi ali včlani

album

dodan
25. julij 2017
fotografij
64

priporoči

Vpiši email prijatelja, kateremu želiš priporočiti album. Sporočilo ni obvezno.
prejemnik
tvoje ime
tvoj email
sporočilo
 
napaka v polju

forum kode

tekstovna povezava na album


slikovna povezava na album

prijava


napaka v polju