Včeraj sva s Sandro spet malo odkrivala manj znane stene. Tokrat sva si izbrala severno steno Rigljice, sosedo Rušice, katero (po krivici) redkokdo opazi – je Špik pač prehuda dominanta. Na dostopu sva splezala en lep slap in imela enourni fitnes v rušju, končno pa prispela pod steno dimenzij, kot recimo Mala Rinka. Izbrala sva si Čopovo Centralno smer (IV/III, 350m). Ker tukaj redkokdo pleza, sva v smeri našla le tri kline, pa tudi podatki o smeri so bili skopi, da je bilo skoraj, kot bi plezala prvenstveno. Ocena je zelo »Frančkova« (v resnici V/IV+, III) in največ časa nama je vzelo iskanje najboljše linije s precej psihičnimi odstavki, ker skala tam ne mara klinov. Je sicer večinoma zelo dobra, a zasigana, tako se veliko pleza po sloperjih in z dooolgo šlingo na napol zabit klin. Zelo lepo plezanje, a za malo izkušenejše. V zgornjem delu sva zaradi bližanja večera in zahtevnega sestopa odločila za Izstop na severni greben od koder sva se po vrvi spustila do normalke.
Res taprava Tura, z veliko začetnico. Sandra se je dobro odrezala. Zdaj ji je jasno, kaj pomeni plezati v hribih, kaj časnovnica, verjetno mi je tudi odpustila, da je nisem pustil plezati naprej.
No, zdej pa v Dolomite uživat!
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
