Jaz bi dodala, da sem podrla svoj casovni rekord - 18 ur.(Zacelo se je sredi noci in koncalo proti jutru.)
Plezarija je bila res uzivantska, nic prevec tezko, pa se klini so sli skoraj na poteg ven, se nisem matrala pri izbijanju. Vreme je bilo na stantu cakajocemu uporabniku prijazno, razgled pa cudovit. Tik pod vrhom mi je v narocju ostal del Rigljice, ampak razen buske in cviljenja ni bilo hujsega.
Andrej se je spet izkazal kot nepremagljiv poznavalec terena. Po tistem brezpotju, kjer sploh ni nobene poti, le nekoc je nekdo malce razmaknil borovce, je skakal in plezal ves dan. Edino gorivo sta mu bila dva piskota. Nekaj sem poskusila jamrati, pa me je bodril in gnal naprej. Oponasanje Tarzana po plantazah rusja (seme je bogato obrodilo!) nama je pobralo vso vodo, tako da je bil potocek ob 23. uri vec kot dobrodosel za gasenje zeje.
Skratka, krasen izlet, malce kolovratenja in plezanja, ki ju ne bi hotela zamuditi za nic na svetu. Slike bodo, ko se jih naucim spraviti na racunalnik iz mobitela.
Sandra Groselj
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
