POHOD NA KRVAVICO
S planinskim društvom Lenart smo se 10. maja odpravili na pohod v Spodnjo Savinjsko dolino. Na avtobusu smo kljub zgodnji uri z zanimanjem prisluhnili različnim legendam, ki govorijo o tem, kako je Krvavica dobila svoje ime - Veronika Deseniška bi naj tukaj izgubila svoje življenje. Seveda pa obstajajo tudi bolj realne razlage – Krvavica se tako imenuje zaradi rdeče prsti, terre rosse, ki je bogata z železovim oksidom in zelo rodovitna . Nekateri sicer pravijo, da jih ta 906 metrov visok vrh spominja na pokončno postavljeno krvavico, ampak za to je potrebno že kar precej domišljije.
Pohod smo začeli v vasi Loke, pot pa se je nato po travnikih in gozdovih strmo vzpenjala proti samem vrhu Krvavice. Vreme je bilo zelo prijetno, sonce nas je spremljalo, občasen veter pa je blažil vročino. Naš prvi cilj je bila Zajčeva koča na nadmorski višini 742 metrov. Tam smo se okrepčali s hrano iz nahrbtnika in kavo ter tako smo se opogumljeni počasi povzpeli na Krvavico. Pot je bila precej zahtevna, mi mlajši smo si pomagali kar z rokami, ampak na koncu smo vsi varno prišli na vrh. Pozdravil nas je prostran razgled – v daljavi smo lahko videli Raduho, Peco, Ojstrico in še par drugih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Spust s Krvavice je potekal počasi in previdno, saj ni previdnosti nikoli preveč. Ob vznožju smo počili in se potem dobrega razpoloženja po makadamu odpravili še do planinskega doma na Vrheh, ki se nahaja na nadmorski višini 885 metrov. Tam smo naredili gasilsko sliko in se nato počasi odpravili nazaj do avtobusa.
Pohod je bil, kljub temu, da ni bil najenostavnejši, zanimiv in pester – nadihali smo se svežega zraka, si ogledali še en del Slovenije, med vsem tem pa smo se tri generacije zabavale in povezale.
Martina Fridl
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
