Dozorelo je,gremo na pot od doma pa do Ivanjščice, malo vmes še brezpotja po gori.najprej sem prečil Ravno goro,asfalt je bil spet ubijalski,za konec pa še prečenje Ivanjščice.Vreme kar malo prevroče,zaloge z ruksaka ponucal skoraj vse in mi je prijatelj Štef kar prav prišel na koncu z dobro malico in gemištom v Šumecu.Danes je pa špilal logistiko prijatelj Geza.Hvala mu!Dela je blo za 12 ur.
S tem pohodom sem opravil zadnji problem pogleda na okoliške hribe.Sedaj so vsi,ki se vidijo od naše hiše,pod kapo,od doma pa do vrha.Hvala tudi mojim dvem deklinam za logistiko,še posebno soprogi Darji za super kosila in peciva.