8. julija 2007 smo se bratranke zbrale v Dobrini. Razlog zakaj tam? Najšibkejši člen je že nekaj časa končal študij in je ni več v Ljubljani, za povrh pa se ji je nekaj dni pred turnirjem pokvaril avto. Ker se bratranke odlikujemo tudi po sočutju, solidarnosti in drugih humanih odlikah, smo se popakale in same prišle v Dobrino. Zakaj šele osmega julija? Ker smo vse zelo aktivne, predvsem so nas zaposlovali izpiti, smo zelo težko našle skupen ustrezen termin.
Po kosilu smo s polnim trebuhom in vročino v avtu za znoret, iz Šentjurja krenili Patricija, Anže in Natalija. Punce in Jerneja so nas že pričakovale. Ko smo z rdečo petko uspeli živi, zdravi in prešvicani pridet v Dobrino, smo naprej malo poklepetali, pojedli pol pleha peciva, potem pa smo bili pripravljeni. Zaposlili smo tudi podmladek – Majo in Evo, Anžetko pa je bil za zgago delat tudi pripraven. TURNIR NAJ SE ZAČNE!
Čakali so nas stari grehi. S turnirji smo v Ljubljani zaključile že zgodaj to leto, tako da smo morale pod streho spraviti aprilski in majski turnir. Napetost je naraščala z vsako igro, pa ne ker bi se dejansko šlo, kdo bo zmagal, ampak, ker smo morale zaradi logističnih težav zamenjati igre. Samo mimogrede: s tem se ne strinjam, ker je statut naša ustava, kar pomeni, da jih ne bi smeli spreminjat! Ampak, ker vlada demokratičnost, spet mimogrede, vam lahko razložim, da je tudi deomkracij več vrst, sem bila preglasovana. No, tako so bile na vrsti naslednje igre: za april ime in priimek pa Črni Peter, za maj pa Kimova igra in potapljanje ladjic. No, pri potapljanju ladjic se je ustavilo. Ime in priimek smo tako in tako igrali od prvega mesta naprej – itak, da je zmagala Jerneja, potem smo namesto Črnega Petra igrale Osla – itak da sm bla ta zadnja, ko pa sploh ne znam igrat! Že tu so se kresale manjše iskrice, predvsem za to, ker Jerneja ni bila navdušena nad igranjem Črnega Petra. Potem smo hitro izpeljali Kimovo igro, ki je igra spomina, v kateri sem celo jaz zmagala – kar seveda nima nič skupnega s tem, da sem jo jaz predlagala. Kot že rečeno, se je ustavilo pri potapljanju ladjic. Vsi so modrovali, da imajo že narejene mreže doma, da majo igrico na računalniku ... jaz pa sem se hotela it igrat na star način, s karo papirjem. Ko smo se nekaj minut trudile z risanjem mreže (matematika ni bila nikoli moja vrlina), so vsi po vrsti začeli jamrat. Jerneja je celo vpoklicala svojo zastopnico Evo, da ne bi izgubila živcev. No, v glavnem, potapljanje ladjic ni doživelo uprizoritve. Kaj češ, se zgodi. Potem smo namesto tega odigrale ČRNEGA PETRA! Se vam zdi kaj čudno??!? Ja, demokratičnost (4:1) je zmagala.
Na uradne rezultate še čakamo. Zaradi manjših statističnih nejasnosti ne vemo, kdo je zamgovalec. No, vemo kdo ni – jaz. Nikoli nisem imela čast nositi krone, medtem ko jo nekateri POZABLJAJO doma ... Podobna sotrpinka je Andreja. Pravim podobna, ker je bila zmagovalka posebnega prvonovemberskega turnirja. Itak in tako bomo naslednje leto v koledarju gledali Jernejo ... pa Jernejo ... mogoče še vmes koga drugega, pa spet Jernjejo, videli pa NE bomo mene – pa tak sm lepa! Ker smo v statutu napisale, da junijskega turnija ne bo, imam upanje samo še v neodigranem monopoliju ... Kot pravijo: UPANJE UMRE ZADNJE!
Lp, pat
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
