Drage sošolke in sošolci trenirajte spomin pred našimi obletnicami !!!
Bila sta vdovec in vdova. Drug drugega sta poznala že vrsto let, bila sta sošolca na visoki šoli in sta se redno udeleževala razrednih srečanj. Na tej 60. obletnici srečanja njihovega razreda sta se vdovec in vdova udeležila igre samskih parov z drugimi samskimi pari. Imela sta čudovit večer, na visoki duhovni ravni. Vdovec je metal občudojoče bežne poglede preko mize, vdova pa se mu je plaho ( sramežljivo) nasmihala.
Končno je zbral pogum in jo vprašal:"Bi se poročila z mano?" Po 6 sekundnem previdnem premisleku je odgovorila: "Ja, se bom." Večer je minil v srečnem vzdušju za oba.
Ampak naslednje jutro je bil vdovec v težavah. Ni se mogel spomniti, ali je ona rekla DA ali NE. Bolj kot je poskušal - se trudil, nikakor ni mogel priklicati odgovora. Še enkrat je preletel razgovore prejšnjega večera, ampak njegove misli so bile prazne. Spomnil se je, da jo je vprašal, ampak za ceno žovljenja ni mogel priklicati odgovora.
S strahom in drgetaje je dvignil telefonsko slušalko in jo poklical. Najprej ji je razložil, da se ne more spomniti vsega, kot bi si želel. Potem je ponovno pregledal pretekli večer in ji povedal, kako zabaven je bil. Ko je dobil malo več poguma, je začel poizvedovati pri njej:"Ko sem te vprašal, ali bi se poročila z mano, ali si rekla da ali ne?"
"Zakaj ti neumni mož sprašuješ, rekla sem ja, seveda se bom. In to sem mislila iz vsega svojega srca."
Vdovec je bil navdušen. Čutil je, kako mu srce poskakuje in tolče.
Potem pa je ona nadaljevala:" Vesela sem, da si me poklical, ker se nisem mogla spomniti, kdo me je zaprosil (vprašal)."