Megle in nizka oblačnost nam niso vzeli volje, da ne bi v dveh dneh opravili s potjo Ljubelj – Zelenica – Stol – Belščica – Vajnež – Javorniški rovt. Tu in tam je posijalo sonce, razgrnili so se oblaki in nam omogočili uživanje v pogledih z dolgega grebena Belščice, enkrat na našo stran, drugič zopet na stran koroških Slovencev. Kljub poznem poletnem času, tik pred jesenjo, so se nam ob poti ponujale posamezne planinske cvetke, ki so zaradi kratkosti svojega življenja še močneje poudarile svojo lepoto. Tudi živalski svet se nam je ob poti predstavljal, tako divji prašiči pred Ljubeljem, kakor planinske kavke na vrhovih, zgubljena ovčka na Lajnežu, tropi gamsov na naši in koroški strani, pa še svizec se nam je predstavil v vsej svoji debelušnosti, kot pripravi za dolgo zimo. Najlepša grebenska pot v naših gorah je bila še dodatno obogatena z najboljšo posadko oskrbnikov v Prešernovi koči pod Stolp in Betka, Damjana in Leon, ki so nas nahranili, odžejali, prenočili in razvajali do onemoglosti.