Zadnjo februarsko soboto smo se v lepem sončnem vremenu odpravili izpod škofjeloškega gradu Lubniku naproti.
Preko Kobile smo se povzpeli do najstarejšega loškega gradu z enkratno obrambno lokacijo.
Sledilo je nekaj strmih vzponov mimo vasice Gabrovo in prvi letošnji tisočak je bil pred nami. Sprejelo nas je prijazno osebje koče, ki je imelo z nami krstno odprtje koče za letošnjo sezono. Postregli so nam planinske dobrote zabeljene z »ocvirkovko«. Ker smo se želeli še malce razgledati s tega markantnega vrha nad Škofjo loko smo se povzpeli na ploščad za kočo in ponudil se nam je razgled, kot na dlani na zahodu Blegoš, Ratitovec in Jelovica, zadaj pa zasneženi vrhovi Julijcev, med katerimi zlahka razločimo Triglav. Obzorje na severu zapirata verigi Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Daleč na vzhodu vidimo Šmarno goro in Rašico, priljubljeni izletniški točki Ljubljančanov. Prav pred nami je na drugi strani doline Križna gora in daleč za njo Sv. Jošt nad Kranjem. Z vrha vidimo še številne druge kraje, ki nam jih pomaga prepoznati okrogla plošča z vrisanimi smermi in imeni.
Tudi v dolino smo se morali vrniti, a ne prehitro, zato smo označeno pot zapustili in poiskali Lubniško jamo in Kevdrc. Pot do njiju je potekala v »alpinističnem« stilu in ni nam bilo žal, da smo ponovno pokukali v te skrivnosti raztresene po vsem kraškem predelu naše Slovenije.