Ekskurzija v Suho krajino 28. februarja 2012
V organizaciji turistične agencije Boom iz Krškega in pod vodstvom gospoda Milana smo v torek, 28. februarja 2012 ob 7. uri z avtobusom, ki ga je upravljal voznik Danilo, odpotovali iz Sevnice. Na avtobusni postaji v Sevnici nas je vstopilo 44 članov U3, v Krmelju pa sta se nam pridružila še dva, skupaj nas je torej bilo 46.
Skozi Mirno, Trebnje, Ivančno Gorico smo se pripeljali do Stične. V Cistercijanskem samostanu Stična nas je sprejela vodnica Neža, ki nam je povedala nekaj o zgodovini samostana in življenju v samostanu. Nato smo si ogledali Muzej krščanstva na Slovenskem, križni hodnik in cerkev. Bilo je precej hladno jutro, znotraj samostanskih zidov še bolj kot zunaj. Kljub temu smo vodnico z zanimanjem poslušali in si ogledovali razstavljene eksponate in prostore.
Po ogledu smo si zaželeli toplega čaja ali kave, vendar v prostorih nekdanje mlekarne, kjer je prodajalna zelišč in spominkov ter gostinski lokal (v privatni lasti) niso bili sposobni postreči tolikšnega števila gostov. Nič zato, smo rekli, se bomo pa ustavili v bližnji gostilni. Naš naslednji cilj je bil izvir Krke in gospa, ki vodi ogled kraške jame, kjer Krka izvira, je gospodu Milanu zatrdila, da bomo kavo in čaj lahko dobili pri njih, saj se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Gospod Milan ji je rekel, naj takoj pristavi vodo za čaj in kavo. Ko smo prispeli v vasico Gradiček, smo bili spet razočarani. Gospa, ki nas je sprejela, je rekla, naj gremo najprej v jamo, nato bomo pili čaj in kavo. Res smo se odpravili proti jami. Nismo razumeli, zakaj nekaj metrov pešpoti na poti do jame ni tlakovanih in smo po povratku imeli veliko dela s čiščenjem čevljev. Z ogledom jame in izvira ter razlago pa smo bili zadovoljni.
Ko smo se vrnili v vasico, nas je ponovno čakalo razočaranje. Tisto, čemer so rekli kava in čaj, je bila neužitna brozga, cena pa taka kot v boljšem lokalu.
V strahu, kaj nas še čaka, smo se odpeljali proti Muljavi. Tu pa nas je čakalo prvo prijetno presenečenje. Čeprav Jurčičeva rojstna hiša v zimskem času ni odprta in smo mislili, da si jo bomo ogledali le od zunaj, nas je presenetil vodja Muzeja na prostem »Jurčičeva domačija« gospod Borut. Tako smo si najprej ogledali film, nato pa z njegovim vodstvom tudi vse objekte in amfiteater, kjer domača gledališka skupina tradicionalno uprizarja Jurčičeva dela.
Kosilo smo pojedli v vaški gostilni v bližini Dvora, bilo je okusno in izdatno. Tu smo lahko popili tudi prvo užitno kavo; po enaki ceni kot v Gradičku.
Zadovoljni smo se odpravili naprej v vasico Občice, kjer ima Društvo Kočevarjev staroselcev svoj »Kočevarski kulturni center«. Sprejela sta nas predsednik društva gopod August Gril in turistična vodnica Darja. Povedala sta veliko zanimivega in za nas doslej v glavnem neznanega o Kočevarjih. Ogledali smo si tudi njihov muzej. Pogostili so nas z njihovim tipičnim pecivom »pobolico«.
Z obiskom Jurčičeve domačije in še posebej Kočevarskega kulturnega centra smo bili tako zadovoljni, da smo povsem pozabili na slab okus kave v Gradičku in smo veselo zapeli med vožnjo proti Sevnici, kamor smo prispeli ob 19.30 uri.
Avtorja teksta: Joža in Štefan Senica
Avtor fotografij: Vojko Dvojmoč
