27.03.2012 Koper, Krkavče

Ekskurzija »Luka Koper in Slovenska Istra« V torek, 27. marca 2012, se nas je 49 članov U3 Sevnica odpravilo na ekskurzijo v Koper in njegovo zaledje. Že nekaj minut pred napovedano uro odhoda se nas je 42 zbralo na avtobusni postaji (sedem se nam jih je pridružilo v Krmelju) v Sevnici, avtobusa pa od nikoder. »Voznik je pozabil prestaviti uro«, so bili komentarji. V telefonskem pogovoru smo ugotovili, da je pomotoma dobil napačna navodila. Tako smo imeli več kot pol ure časa za sproščen klepet, malo nas je že zazeblo, po tiho so se nekateri verjetno jezili, ampak nekaj čez sedem je avtobus le prispel. Hitro smo pozabili nevšečnost z zamudo in se odpeljali proti Kopru. Na Dolgem mostu v Ljubljani smo pobrali še vodnico Diano, potem pa nam ni moglo biti več dolgčas. Že med vožnjo nam je povedala marsikaj zanimivega, seveda pa so nekateri potniki, zlasti pa še potnice, morali sosedam povedati toliko nujnih zadev, da je bilo na trenutke kar moteče. V Luki Koper nas je sprejel upokojeni sodelavec Luke. Z avtobusom smo prekrižarili celotno območje tega našega edinega pristanišča. Vodnik nam je vseskozi razlagal. Z zanimanjem smo ga poslušali, saj se na funkcioniranje pristanišča res spozna. V Luki je bil zaposlen 36 let. Za večino je bil ogled pristanišča posebno doživetje, saj nas je večina prvič v živo videla, kako poteka delo v pristanišču. Po enournem ogledu pristanišča smo se odpravili v stari del mesta Koper. Zelo lepo mesto, ki je bilo verjetno v kulturno-zgodovinskem in turističnem smislu v preteklosti kar malo zapostavljeno v primerjavi s Piranom, Izolo in Portorožem. Koper smo bolj poznali po pristanišču, Tomosu, Cimosu, vinski kleti ipd., manj pa po kulturno-zgodovinskih znamenitostih, bogati zgodovini in kot turistično destinacijo. Vodnica Diana nam je poskušala to pomanjkljivo znanje dopolniti, žal pa študentje U3 nimamo več takih sposobnosti, da bi si vsaj polovico tega, kar smo slišali, tudi zapomnili. Po kavici na obali in ogledu mestnega jedra Kopra smo se odpeljali po slikovitem koprskem zaledju mimo vasi Šmarje do Krkavč. Tu smo se na turistični kmetiji Lisjak dobro okrepčali, nakupili olivno olje in refošk tudi za domov, nato pa smo si ogledali tipično staro istrsko hiško »Živi muzej Hiša Vrešje«. Ponudili so nam istrsko »supo« (mešanica refoška in olivnega olja), pokazali, kako je izgledala notranjost istrske hiše, za konec pa smo šli še v »kantino« (klet). Pohvalili smo gospodinjo, gospo Reja, ki nas je pričakala oblečena v istrsko nošo in ki je s pokojnim možem obnovila hiško v starem stilu. Pika na i je bil obisk vaške cerkvice, kjer nas je sprejel zgovorni in duhoviti Pavel Goja. Zadovoljni in veseli smo se odpeljali proti Sevnici. V Ljubljani nas je Diana zapustila, njeno mesto pa je prevzela naša študentka Jelka, ki nam je vso pot do Sevnice pripovedovala vice. Do solz smo se nasmejali. Tik pred Sevnico je avtobus »štopala« gospa Jana Veber. Opravičila se je za jutranjo zamudo in nas »podkupila« s slaščicami. Spet nam je bilo lepo. Besedilo: Štefan in Joža Senica, fotografije: Vojko Dvojmoč.