Rudnik soli Dürrnberg in mesto Salzburg
(22. april 2014)
Na zadnji izlet v tem študijskem letu smo se spet odpeljali v Avstrijo.
Namerno ali slučajno, ker je pač ob poti pred Salzburgom, smo si najprej ogledali nekdanji rudnik soli Dürrnberg pri mestecu Hallein. To omenjam zato, ker smo potem pri ogledu Salzburga laže razumeli poreklo vsega bogastva, ki smo ga videli.
Ogled rudnika je bil za ljudi v tretjem življenjskem obdobju kar malo adrenalinski. Najprej smo se oblekli v bela oblačila. Prva vožnja v podzemlje je bila z vlakcem, kjer smo zajahali nekakšno klop in se morali močno stiskati, da smo se lahko vsi vkrcali. Po nekajminutni peš hoji pa nas je čakala drča. Najprej bolj kratka in položna, da smo se naučili, nato pa hitrejša in daljša. Večino je bilo malo strah, ko smo gledali z vrha v globino, ali se bomo v »dolini« sploh lahko ustavili. Spremljevalka nas je opozarjala, da moramo držati noge gor in ne smemo zavirati, vendar se je bilo težko premagati. Ena sošolka je zgleda poskusila malo zavirati in si je laže poškodovala nogo.
Med sprehodom v podzemlju smo si ogledali tudi film o rudniku, predvsem pa o knezoškofu Wolfu Dietrichu von Raitenauu, ki je izkupičke od soli med drugim investiral v izgradnjo Salzburga. Pod zemljo smo tudi prečkali avstrijsko – nemško mejo.
Kako je bila pomembna sol (nemško »Salz«, keltsko »hall«, včasih so ji rekli tudi »belo zlato«) za to pokrajino, vidimo že iz imena zvezne dežele (tudi Salzburg, po naše Solnograško), več krajev, pa tudi reke, ki vsebujejo eno od teh besed.
Zadovoljni z ogledom in razlago smo nadaljevali pot v mesto Salzburg. Najprej smo si ogledali nekaj trgov in spomenikov, spotoma tudi številne zanimive zgradbe. Stare zgradbe so večinoma v romanskem stilu, zato Salzburgu rečejo tudi »Severni Rim«. Za romanski stil in pomembne zgradbe v mestu, kot so n. pr. nova rezidenca, grad Mirabell, tudi za pričetek gradnje nove katedrale (prejšnja je pogorela) je zaslužen prav knezoškof Wolf Dietrich von Raitenau. Ta je bil velik ljubitelj umetnosti pa tudi vsega drugega lepega. Čeprav je bil knezoškof, torej je imel posvetno in cerkveno oblast, je imel s svojo partnerico Salome Alt 15 otrok. Za njo je tudi zgradil grad Altenau, ki so ga kasneje preimenovali v Mirabell. Ogledali smo si tudi trdnjavo Hohensalzburg, kamor smo se odpeljali z vzpenjačo, za vstop v katedralo smo se odločili za vse tri vhode: ljubezen, upanje in vera, ostale stavbe pa samo od zunaj. Tako tudi Mozartovo rojstno hišo, saj smo bili že malo utrujeni in bolj potrebni (drage) kave in piva kot kulture. Kot zadnje smo videli grad Mirabell s prečudovitim vrtom.
Preživeli smo sicer malce naporen vendar dan poln prijetnih presenečenj in novih doživetij. Vodnik Rok je bil odlično pripravljen in tudi potrpežljiv, saj smo bili velika skupina, 52 udeležencev, ki jo je že težko obvladovati. Tudi vreme nam je bilo spet naklonjeno. Besedilo: Joža Senica. Posnetki: Vojko Dvojmoč in Jože Sečen.