Naš rojak, Boštanjčan, Drago Medved, nam je tokrat predaval o vlogi Slovencev na Dunaju od ustanovitve Univerze leta 1365 do danes. Ocenjujejo, da jih je bilo okrog 2000. O tem je izdal knjigo SLOVENSKI DUNAJ, kar je bil tudi naslov predavanja. Značilnost študija v prejšnjih časih je bil, da je bil študij brezplačen za tiste, ki študija niso zmogli plačati in so za to predložili ustrezno potrdilo, na Dunaju pa so si morali zagotoviti sobo. Tako so tamkaj postale znane t.im. »študentske mame«. Prvi znani Slovenec je bil že v 15. stoletju Brikcij Preprost iz Celja predavatelj in trikratni dekan artistične (filozofske) fakultete, osemkratni dekan teološke ter dvakratni rektor Univerze. Za njim so se vrstili številni poznani teologi, kot n.pr prehodni čas Primož Trubar, škof Baraga i.dr. Jurij Slatkonja je dirigiral dvorni kapeli, bil je tudi pobudnik ustanovitve zbora Dunajskih pojočih dečkov, Smatrajo ga tudi za prvega uradno imenovanega škofa na Dunaju. Pomembna matematika in topničarja sta bila barona Jurij Vega in Andrej Čehovin, Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva, Žiga Valentin Popovič je bil avtor knjige »Raziskave morja« in številnih slovarjev ter priročnikov. Veliko intelektualno dediščino je zapustil fizik Josef Stefan, Herman Potočnik je raziskoval in napisal knjigo »Problem letenja v vesolju«. Ta je služila kot pripomoček strokovnjakom, ki so se kasneje ukvarjali s poleti v vesolje. Slikar Franc Kavčič je bil študent in direktor likovne fakultete, tu pa so še študirali Jakopič, Ažbe, brata Šubica, Napotnik i.dr. Pomembni in številni so bili književniki Prešeren, Cankar, Stritar (izdajal je revijo »Dunajski zvon«), Levstik, Grum, Kopitar, Miklošič (napisal je »Majniško deklaracijo o zedinjeni Sloveniji«, Prijatelj, France Kidrič, Stanislav Hafner). Prejemnik najvišjih priznanj za svoje delo je dobil tenorist Anton Dermota. Na Dunaju so bili in so še prisotni pevci Janez Lotrič, Marjana Lipovšek, Ana Pusar jerič in harfistka Polona Žerdin. Na svojem področju so delovali umetnostni zgodovinarji Izidor Cankar i.dr., arhitekti Jože Plečnik, Maks Fabiani, Boris Podrecca in poslanci v dunajskem parlamentu Benčič in Jaklič. Dunajske ustanove hranijo pomembne knjižne in druge dokumente slovenskih avtorjev kot so Trubarjevi «Abecedanum« in »Catechismus« ter številna znanstvena dela in umetnine različnih umetnikov. Pri študiju je slovenskim študentom na Dunaju z denarno podporo zelo pomagal Luka Knafelj, z oporoko pa je svoje premoženje v celoti namenil štipendijski ustanovi, ki deluje še danes. Pomembno zbirališče slovenski študentov so bile na Dunaju znane kavarne, v sedanjem času je pater Ivan Tomažič ustanovil slovenski kulturni in študentski dom »Korotan«. Sedanje delovanje tega doma je usmerjeno na kulturo in gospodarstvo. Dela naštetih avtorjev so nam lahko v ponos, kaj zmorejo in nam lahko služijo za vzor, da so tudi pripadniki našega naroda odigravali pomembno vlogo v znanosti in umetnosti. Sestavil: Vojko Dvojmoč