Vsebina, ki jo je ponazarjal že sam naslov ALI JE ŽIVLJENJE STAREJŠIH LAHKO SREČNO, je prisotne slušatelje zelo zanimala, saj je bila podana na zelo neposreden in praktičen način. Predavatelj Matej Lunežnik, dipl. psiholog se je najprej dotaknil sreče. Razložil nam je, da je to stanje posameznika, ki je v sorazmerju med umom, zdravjem in dobrim počutjem. Na vse te dejavnike deluje vsak sam za sebe. Torej je tudi sreča odvisna od njega samega. V našem življenju, se vsako dnevno srečujemo s stresom. To je vedenjski odgovor, s katerim se prilagajamo oz. privajamo notranjim in zunanjim stresnim dražljajem. Misli, čustva in vedenje so povezani v kognitivno triado (kar si mislimo – tako se tudi počutimo). Pri tem je nujno potrebno sproščanje. To lahko dosežemo z dihanjem, ki ima namen, da iz slabih misli preusmerimo pozornost na želeno stanje – to je v dobre misli. Pomembna je tudi vizualizacija, kjer je moč predstavljanja zelo pomembna. Zelo pomembno za človeka je gibanje, ki podaljša človeku življenje z večjim obnavljanjem celic. To dosežemo z aerobnim gibanjem, razteznimi vajami i.pd. Te vaje so boj proti depresiji in povišujejo hormon za spanje, kjer je celična obnova telesa najbolj intenzivna. Vsak človek sam upravlja s svojim življenjem in ni važno, kolikokrat smo na dnu, temveč kolikokrat vstanemo. Pomembna lastnost v življenju je sposobnost prilagajanja na svojo okolico. Tu se pojavlja tudi stres, kjer lahko posameznik reagira ali z energijo življenja (pozitivno) ali z energijo smrti (negativno). V vsakdanjem življenju ne smemo pozabiti na pomemben dejavnik našega počutja, to je smeh, ki v našem ravnanju sproža pozitivne elektrone in pozitiven odnos do vsakdanjega življenja. Od upoštevanja naštetih dejavnikov je lahko življenje starejših srečno. Predavatelj je svoje podajanje nazorno in prepričljivo podkrepil s posameznimi primeri in video posnetki. Pripravil: Vojko Dvojmoč