Za začetek je zbor U3NEK zapel dve pesmi, Mihela Zahrastnik pa je oba dela predavanja uvedla z recitacijama Večer in Z mano si. Njen nekdanji sošolec doktor Matjaž Kmecl je najprej poudaril naš nacionalni interes, da obstanemo in dejstvo, da je že Trubar postavil slovenščino kot enakopravni jezik z ostalimi. S slikovitimi primeri je navedel v razvoju jezika še nekatera pomembna imena: Janez Svetokriški, Zoisov krožek, Valvazor, Prešeren, generacija "lačnih fantov" (Jurčič, Levstik ...), predstavniki moderne. Kot ustanova je zlasti pomembna univerza, za drugo svetovno vojno pa je značilno uporništvo tudi iz jezikovnega razloga in velika zavest o pomenu slovenske knjige. V današnjem času je vse preveč Vrazovskega razmišljanja o tem, kako se nič ne splača, preveč pridobitništva. Jezik je možnost, da povemo, kar mislimo, zato imamo moralno odgovornost do njega. Biti Slovenec pa je zaveza, odgovoren si za skupnost in ne samo za sebe. V razpravi so se predvsem porajala vprašanja, kaj smo napravili po osamosvojitvi narobe, da smo se znašli v takih razmerah, kot so zdaj. Besedilo: Romana Ivačič. Posnetki: Vojko Dvojmoč.