Danes sem se odločil spet narediti nekaj za kondicijo. Tile tedni v službi se kar preveč vlečejo. Ob treh sem šel iz službe, se zapeljal na Jermanco ter zagrizel v kolena proti Kamniškemu sedlu. Vroče in soparno. Na sedlu je vsaj malo pihljalo, odpravil sem se v Zgornji steber ter po Šiji na Brano. Super! Teve, ki so bile krive, da me je že malo navijalo v meča, sem zamenjal s Scarpami, se nahitro zrihtal in začel plezati. V zgornjem delu nisem iskal tiste štirke, ki naj bi bila detajl smeri. Mi je pokončna trojka v fantastični skali zadaj za stebrom ljubša.
Sledil je vzpon po Šiji, kjer sem se ujel pri misli, da je tale varianta pristopa res izredna. Najlepši pristop na Brano. Nikjer nikogar, sonce, prijazen vetrič, dobra skala v lepem razglednem grebenu. Lepi lahki prehodi, kjer ti ni treba preveč tuhtati kako boš prišel čez. Preprosto plezaš. Kaj bi rad še več? No, za vsakega le ni takle sprehod. To pričajo posamezni klini in nova pomožna vrvica pri sidrišču za spust v škrbino.
Vrh. Tu naredim kratek postanek, pa hitro dol po markirani poti nazaj proti Sedlu in naprej, kjer v sestopu tekmujem s celim oblakom muh...
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
