Zjutraj se je naredil zelo lep sončen dan, po jutranji kavici v Ravnah na koroškem in s pogledom s soncem obsijano Urško, je bilo razpoloženje vedno lepše. Po nekaj več kot dveh urah smo bili na vrhu, čeprav ni bila idealna vidljivost nam je Urška vseeno postregla z lepim razgledom, saj je vrh zelo razgleden. Korošci so upravičeno lahko ponosni na svojo goro, kot ji na kratko rečejo. Sonce nas je razvajalo tudi po spustu v dolino, čeprav se je na okoli kopičilo kar nekaj oblakov. Ko smo prispeli na Ivarčko jezero, je zadovoljstvo bilo popolno. Še zadnji pogled na goro iz prežihove bajte, od koder je videti kar mogočna, ter nazaj proti domu.