2/TIŠINE

Padam med obrise
Razmazanih senc
Topotajočih marog
In utrujenih nasmehov,
Ki pronicajo med
Steklenimi slikami
Molk stoletnega spanca sem
In moje drobovje
Izsušeno ždi
Na stolpih tišine.
Padam med obraze iz
Žgočega sonca,
Prah sem,
Ki draži nosnice.
Dlani imam prazne
Od dajanja.
Kriki mojih nerojenih
Otrok so plahutanja
Krokarjev nad
Zvrtinčenim vetrom.
Bosa grem naproti luni
In se zvijem v klobčič
Pod njeno kapuco.

dodaj komentar

če želiš komentirati, se prijavi ali včlani

priporoči

Vpiši email prijatelja kateremu želiš priporočiti fotografijo. Sporočilo ni obvezno.
prejemnik*
tvoje ime
tvoj email
sporočilo
 
napaka v polju

forum kode

tekstovna povezava na fotografijo


slikovna povezava na fotografijo

© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.

prijava


napaka v polju