Za Volovjo reber verjetno ne bi nikoli slišala, če ne bi bila izbrana za postavitev vetrnih elektrarn (vetrnic). Že lep čas sem si želela obiskat to vetrovno hribovje, pa je šele sedaj prišlo na vrsto, ko se je Milena spomnila, da obisk Volovje rebri združiva z vzponom na Sv. trojico in tako upravičiva vožnjo na ta konec. Volovjo reber si res lahko ogledaš v 1 uri, lahko pa pohajkuješ po grebenih tudi 12 ur. Pokrajina ima poseben čar, divja je in samotna. Žive duše nisva srečali, razen enega pastirja, enega pastirskega psa, 2 konj in črede ovac. Tudi konec julija je bilo še veliko cvetja, verjetno se splača pridet konec maja, junija. Naredili sva lep krog čez nekaj vrhov, katerih imen ne poznava. Dostop: iz Postojne proti Ilirski Bistrici-Pivka-Knežak-Šembije in tam levo kakšne 3 km po makadamu. Parkiraš kjer se ti zdi in začneš hodit kamor se ti zazdi...malo gor, malo dol, po travah, kolovozih, makadamskih cestah... idealen teren tudi za kolesarje.
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
