Krožno sva spoznavali masiv Obirja: sedlo Šajda (Schaidasattel) – Ojstrc (Hochobir) – sestop do Koče Železne Kaple (Eisenkapplerhuette) - po cesti do Obirske planine in nadaljevanje po označeni stezi nazaj na sedlo Šajda. Dolga tura in še posebej naporna zaradi nepričakovane vročine, na katero nisva bili pripravljeni z zadostno količino tekočine, spet ena šola več… Vršni del Obirja naju je presenetil z bogastvom cvetja: modre planjave Clusijevega svišča in malih sviščev, cele »njive« pogačic, vijolične planjave wulfenovega jegliča, blazine pirinejskega kamnokrasa … botanični vrt, kakršnega še nisem videla…