Tokrat druga stran Istre, preko mejnega prehoda Dragonja, Buje, Momjan, kjer parkirava. Nato pa peš en velik krog po Momjanštini, kot tem krajem pravijo domačini. Najprej na razgleden grič s cerkvijo Sv. Mauro, pa mimo izvira pod Momjanom, po cesti ob potoku Arđila do začetka steze proti kanjonu Arđile. Najprej vzpon po kozjih stezicah, nato zelo strm spust ob zajli v čudovit, skrit kanjon s slapom Cingarele in smaragdnimi tolmuni. Počutila sem se kot Alica v čudežni deželi, ki pade skozi luknjo v en čisto drug svet... Bogve koliko dosegljivih in nedosegljivih takšnih biserov še skriva Istra? Vrnitev nazaj na cesto in še nekaj km po okoliških zaselkih z zanimivimi imeni (napr. Rožmanija, kjer pa nisva našli nobenega rožmarina...). Dan je bil zelo razgleden, med hojo sva občudovali modro morje in belo zasnežene Julijce.