Mala in Velika Paklenica-16.9.2011

slideshow

ubogi čevlji, tudi po takih ostrih kamnih je treba stopat

veliko prijaznih možicev, materiala je zadosti, da jih postavljaš

pa spet išči, kje se boš pretihotapil čez...je označeno, ampak ni za kratke noge

ko smo dovolj visoko se odpre pogled na morje

tole je vdolbina za nogo, samo če jo dosežeš brez pručke...

kako pa je tole uspelo nekomu uravnotežit?

žice nad potjo - le čemu služijo? (morda za sušenje pršuta, ha, ha...)

najvišji vrhovi velebita: vaganjski vrh, Sveto brdo...

Njive lekine so kraška izravnava, kjer je križišče poti

kakšna razlika med tole mehkobo in kanjonom iz katerega smo prišli

zidovi, ki so nekoč ščitili njive in pašnike

tale je ostala-težko razumet, kako so ljudje nekoč preživeli v teh krutih pogojih

razgledi ob poti iz jurlin v veliko paklenico

tu smo že v zgornjem delu kanjona velike paklenice

tule smo se priklopili na široko pot čez veliko paklenico

na informativni tabli so označene plezalne smeri na anića kuk

spodnji del velike paklenice je prava promenada...

...med stenami, na katerih se preizkušajo plezalci

še malo pa smo zunaj, kjer nas čaka presenečenje z avtomobilskimi ključi...

En avto parkiramo na vhodu v Veliko Paklenico, drugega pred Malo Paklenico (seveda je ključ od prvega ostal v drugem ha, ha...) in gremo: vzpon po Mali Paklenici-Njive Lekine-Jurline-spust po Veliki Paklenici. Nad težavnostjo in dolžino hoje po Mali Paklenici smo bili presenečeni, saj je bistveno zahtevnejša kot "ta velika". Nujna je dobra obutev (stisnjen gleženj, podplati z dobrim oprijemom) saj je treba stopati s kamna na kamen, preplezati nešteto balvanov, skratka previdno, da se kaj ne zalomi. Do Njiv Lekinih smo hodili dobre 4 ure, kar je uro več kot v vodničku Mireta Steinbucha (PV 6/2011) ampak menim, da je čas 3 ure prenapet za tako zahteven teren. Dobro je tudi imeti dolge noge, da se laže zvlečeš čez skalne skoke, temu bi skoraj lahko rekli balvansko plezanje. Nepozabno, vendar ne enostavno...