Po dolgem času spet obisk domačega vrha. Po Grajski poti do zadnje ceste pod Fridrihštajnom, nato levo prečno pod gradom, preko ceste in vzpon na Požgani hrib, ki ima razgled odprt na Kočevsko reko in okolico. S primorske strani je bilo nebo že v oblakih, tako da se Snežnik ni videl. Prijetno sem se razgibala in naužila jesenskega sonca.