Ta vikend je zmanjkalo energije za jutranje vstajanje, ki je potrebno za potepanje po širši okolici. Tako sem ostala kar doma in po dolgem času obiskala hišno goro Fridrištajn. Kot ponavadi prej kot v uri in pol nisem bila na vrhu. Dostop do ruševin je malo spremenjen, sicer pa je pot lepo vzdrževana, le oznake kličejo po osvežitvi.