Življenje je res polno prijetnih presenečenj - v sredo mi Milena zaupa, da gre naslednji dan po službi na Blegoš - brez mene že ne! Rozki povem, da si bo mogla najti prevoz za domov - to pa ne, tudi ona hoče zraven! No, pa sva ob pol dvanajstih zbrisali iz službe, se prepakirali k Mileni v avto in gremo proti Poljanski dolini, Zg. Žetini in na Črni Kal. Gor smo šle po daljši poti čez Prvo raven, se z vrha spustile (beri: bežale pred nadležnimi kravami) do koče (ocvirkovka!) in se po cesti vrnile na izhodišče. Takle ukraden dan sredi tedna je najlepše darilo!