KOLESARJENJE Obetavna vremenska napoved in ker sva trenutno brez avtomobila sva se odločila za kolesarski konec tedna. Soboto sva izkoristila, da sva se s kolesom odpeljala na obisk hčerine družinice na robu Ljubljane. Lepo, toplo, sončno vreme nas je zvabilo na vrt, kjer smo na hitro pripravili piknik. Tako sva ostala celo popoldan, ter se kasneje, s kolesom seveda, zadovoljna vrnila domov. V nedeljo sva se odpravila od doma po Litijski cesti do Sostrega in naprej v klanec, sicer po asfaltu, do Pečarja. Od tu je že lep razgled po Ljubljani in okolici. Vedno so mi govorili, da če neko delo začnem, ga moram tudi končati. Nerazumljivo in tudi nevarno je, da so popravilo in asfaltiranje ceste končali, kar sredi klanca. Klanec je strm, brez zaviranja ne gre in po koncu asfalta prehod na makadam ni nič kaj prijeten. Namesto, da bi izkoristil spust po klancu navzdol moraš biti zelo pazljiv in ne smeš dovoliti, da hitrost naraste. V dolini sva zavila desno in nadaljevala ob reki Besnici navzgor. Kolesarjenje po dolini je prijetno in skoraj neopazno pridobivaš na višini. Čudiš se nasprotno vozečim kolesarjem, kako so spretni in predvsem hitri. Ob povratku sem tudi sam postal hiter in užitek je nepopisen. Cesta se namreč proti Podgradu, torej nazaj grede, ne veliko, toda dovolj spušča, da ni potrebno poganjati pedal. Prikolesarila sva do Zg. Besnica in se ustavila v Ribogojnici in izletniški turizem Marolt. V nedeljo ni bilo tako toplo kot v soboto toda vseeno sva vztrajala, da bova sedela zunaj in se kasneje skoraj premislila. Moja postrv na žaru in Zdenkina pečena v koruzni moki s pečenim krompirjem sta najin okus zadovoljila. Ker se nisva preobjedla, da bi naju tiščal želodec sva se lahko spravila na kolesa in se veselo spustila po dolini. Kot bi mignil sva se pod železniškem podvozom pripeljala na cesto, ki iz Zaloga pelje proti Jevnici in naprej. Kmalu sva prečkala most čez Ljubljanico v Zalog in v Polju zavila levo v Vevče. Ponovno sva prevozila most čez Ljubljanico ter mimo Zadvora krenila v Žabjo vas do Brunarice Zadvor. Prijetno je posedeti pri Brunarici, ki je včasih tudi najino izhodišče za pot na Orle. Po kratkem oddihu in osvežitvi sva umirila razgreta telesa z mirno in spokojno vožnjo do doma. Ker ne trenirava za Giro ali Francoski tour sva prekolesarila štirideset kilometrov, se dvignila do Pečarja in preživela lep, sončen nedeljski dan, s kolesom v naravi. 10.04.2011 STEF