Življenje v oklepaju: Kapitalizem zahteva zdrave in pokorne
16.2.2019 / 06:08 Komentiraj Zdravo in dovoljeno je samo to, da se ne butamo ob robove življenja, bregove ekstaze. Sveti Andrej Žigon, prosi za nas!
Blaž Podobnik
Za kulturni praznik sem se družil z Andrejem Žigonom Alelujo, pred 16 leti preminulim pesnikom in potepuhom. Bral sem o njem in bral sem njega. Nato sem šel v gozd prisluškovat njegovemu svetu. Prav prepuca ti duha. Prepuca ti nabor laži, ki si jih za udobno preživetje sam ustvarjaš, in te postavi na bregove bitja, danosti.
Prostost, ki veje iz njegovih pesmi, je ganljiva in odrešujoča. Žigonova poezija je sanjava. Iz nje veje vera v svobodo in prostost. Otroška naivnost, precejena z grenko izkušnjo ljubezni, življenja in osamljenosti.
Žigonova poezija je — kakor nitke njegove brade — prepredena s stvarmi narave, z vetrom, z drevesi, z mravljami, s hruškami, s cesto, z morjem. Z vsem, kar je za potepuha svet. V ozadju pa tiha in silna ljubezen, ki zna zlomiti človeka.
Aleluja je bil menda bolan. Manično depresiven. Zaradi bolezni je bil tudi odpuščen s šole, kjer je poučeval. Večkrat je poskušal samomor.
Ne želim zmanjševati pomena in strahot bolezni. A če govorimo o blaznosti, ki kot dionizično obilje kipi iz Žigonove poezije, izključno kot o neljubi nesreči, delamo krivico dostojanstvu, globini, neukrotljivosti življenja.
Družba razumnih in zdravih
Današnja družba je medikalizirala človekovo duševnost. Iznašla je zdravila za to ali ono nezaželeno duševno stanje in ideal zdravega človeka postavila na piedestal božanstva.
“Itak,” bi rekel marksistični cinik: “Kapitalizem potrebuje zdravega, produktivnega, pokornega posameznika.” Četudi nam gre ta že stokrat slišana opazka še tako na živce, ni čisto brez soli.
Človekova človeškost sega od Jezusove “žalosti do smrti” do Zaratustrovega kipečega pritrjevanja življenju. Da! V širokem diapazonu človekove izkušnje je to, kar psihiatri in psihoterapevti opredeljujejo kot zdravje, nekaj zelo ozkega. Obup, neznosen obup, odtujenost, osamljenost, občutek nesmisla, pa tudi ekstatičnost, nemir, neukrotljiva evforija … — vse to je človekova izkušnja.
Generiranje ekonomsko opravilnih
Če je cilj ideologije zdravja, da z generiranjem ekonomsko opravilnih posameznikov vse te manifestacije človeškosti skrči na minimum ali celo popolnoma potlači, potem se moramo resno pogovoriti o našem vrednotenju duševnega zdravja.
Če je zdravje opredeljeno tako ozko, potem je zdravo in dovoljeno samo to, da svoje življenje preživimo, ne da bi se butali ob njegove robove, ob bregove ekstaze in brezpomenskega niča. V tem primeru je dovoljeno samo to, da življenje preživimo v oklepaju. Nekako takole: (življenje).
Če kot družba ne dopustimo, da se naša življenja dogajajo kot čudoviti in obenem grozljivi spoj reda in nereda, razuma in blaznosti — češ, izkušnja blaznosti je nezaželena deviacija —, potem smo zanikali velik del človekove resničnosti. Morda ravno tisti numinozni del, iz katerega bi se kdaj pa kdaj lahko zasvetil smisel.
Življenje, ne bolezen
Pa s tem nočem zanikati pomena psihoterapevtskih, psihiatričnih in drugih prizadevanj za duševno zdravje. Moti me samo, da se temu reče “zdravje”. Kot da je biti v brezdanjem obupu nekaj deviantnega. Nekaj, kar ne spada k življenju.
Mar niso ravno te skrajnosti tiste, ki človeka šele zares duhovno in osebno konstituirajo? Mar nismo z agendo duševnega zdravja preprečili, da bi ljudje doživeli odrešujoče, transcendenčne izkušnje, ne da bi jih zato vrednotili kot nezaželene?
Morda pa so ljudje s skrajnimi, nekateri bi rekli bolezenskimi duševnimi stanji v resnici tisti, ki edini iskreno odgovarjajo na življenjske okoliščine? Edini, ki prisluškujejo nagovarjanju sveta, molku smisla in oglušujoči osamljenosti — pa tudi polnosti in neposrednosti sveta? Mi drugi, “zdravi”, pa si včasih pred tem nagovarjanjem zatiskamo ušesa. Odpre nam jih lahko recimo poezija, to poročilo izvidnikov iz mejnih življenjskih izkušenj.
Res. Če je bila Žigonova izkušnja “bolezen”, potem je Bog neozdravljivo bolan.
Sveti Andrej Žigon, prosi za nas!
Andrej Žigon: Grmovje zelenega doma
Ko bo hrib zorel / v polno, jesensko omizje / in bodo grmovja točila / pivo po zapuščenih senožetih, / pridem / z dolge, trudne poti.
Oblaki / mi bodo ponudili stol / in me spraševali to in ono / o črnkah, / o rdečih pristaniščih.
Jaz pa bom zaklel / in pil, / pil do smrti / iz penečih grmovij zelenega doma.
najlepša hvala za časopisni članek o našem sošolcu Andreju. Vesela sem, da se bodo v Logatcu spomnili nanj z razstavo. Dejansko se nismo zavedali kako nadarjen je bil naš sošolec, žal je huda prometna nesreča zmanjšala njegovo pesniško ustvarjanje. Tisti, ki smo bili na njegovem pogrebu smo bili presenečeni nad njegovo dobrodelnostjo. Zahvaljevali so se mu župani številnih mest, prebrali so pismo misionarja Pedra Opeke, prišli so člani ansambla Čuki in nepregledna množica ljudi, ki se ga je spominjala po dobrih delih. Velikokrat je prišel k meni v službo in prinesel fotografije vaških posebnežev iz Logatca in okolice. Navdušeno je pripovedoval o svojem obisku Pedra Opeke na Madagaskarju. Tja so ga povabili zdravniki brez meja iz Slovenije, ker je zbiral sredstva za mision. Andreja imam v lepem spominu.
Biserka
Pred dnevi se mi je oglasil mlajši kolega glasbenik, ravnatelj Glasbene šole Logatec Primož Malavašič - sem pri muziki z njim velikokrat odlično sodeloval - in povedal, da v Logatcu ob 70-letnici rojstva našega sošolca Andreja načrtujejo Žigonovo leto z več dogodki v knjižnici, galeriji in glasbeni šoli, da je bil Andrej naš sošolec, pa seveda ni vedel.
Iz pogovora se je razvila misel, da bi prireditelji lahko razpisali skladateljski natečaj za nove skladbe na Andrejeve verze.
Pa sva sestavila razpis natečaja, ki je odprt od danes do konca septembra, potem bo ustrezna komisija, ki jo tudi že imamo, izbrala najboljše skladbe, prireditelji bodo poskrbeli za nagradni sklad, za izdajo izbranih skladb v zbirki in za koncert, kjer bomo nove skladbe lahko slišali in spoznali.
Razen tega načrtujejo v Logatcu še razstave in literarne večere, v knjižnici, v šolah, mogoče še kje.
Spodaj preberete besedilo natečaja in Andrejeve pesmi, ki so jih za uglasbitve razpisovalci natečaja predlagali.
Nocoj samo tole, kdaj bo kaj in kar bo, nas bom pa pravočasno obveščal.
Ko pa bo še malo bolj toplo, se pa ob naši stalni mizi kaj srečamo in poklepetamo.
Mirno krmarimo v pomlad, viharnega morja je povsod čisto preveč.
Lepo pozdravljam,
Tomaž
Glasbena šola Logatec
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Logatec
Knjižnica Logatec
Natečaj za nove skladbe na poezijo pesnika Andreja Žigona (1952–2003)
Ob sedemdesetletnici rojstva
Glasbena šola Logatec, Javni skladb RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Logatec in Knjižnica Logatec v letu posebnega spomina na krajevnega rojaka, v Žigonovem letu, razpisujejo natečaj za nove skladbe na verze pesnika Andreja Žigona (9. januar 1952–16.7. 2003).
Andrej Žigon, pesnik, učitelj, igralec, fotograf, velik dobrotnik in popotnik je prvo pesniško zbirko Zeleni oblaki je izdal leta 1971, drugo Krt v sedlu leta 1986, obe v samozaložbi, zadnjo z naslovom Regratov venec pa je leto po pesnikovi smrti uredil publicist in pesnik Peter Kolšek, založila pa jo je Mohorjeva družba v Celovcu. Leta 2004 je režiser Primož Godina o pesniku posnel dokumentarni film Aleluja Andrej Žigon.
Pravila natečaja
1. Glasbena šola Logatec, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Logatec in Knjižnica Logatec (v nadaljevanju razpisovalec) razpisujejo Natečaj za nove skladbe na poezijo pesnika Andreja Žigona (1952–2003) (v nadaljevanju natečaj).
2. Natečaj traja od 1. marca do 30. septembra 2022. Na njem lahko sodelujejo skladatelji ne glede na starost in državljanstvo.
3. Nove skladbe morajo skladatelji uglasbiti na besedila izbranih pesmi Andreja Žigona, ki so priloga tega razpisa. Nove skladbe morajo biti izvirne, neobjavljene, neizvedene, ne smejo biti že posnete ali predstavljene na drugih natečajih.
4. Nove skladbe so lahko napisane za (1) glas in klavir in/ali (2) za pevske zbore: (2.1.) enoglasje ali večglasje (otroški in mladinski zbor) s klavirjem, (2.2.) visoki glasovi (dekliški zbor, ženski zbor) a cappella ali s klavirjem, (2.3.) moški zbor a cappella ali s klavirjem in (2.4.) mešani zbor a cappella ali s klavirjem.
5. Vsak skladatelj lahko na natečaju sodeluje z eno ali več skladbami.
6. Svoje skladbe naj skladatelji predložijo kot rokopis ali notografirane. Slabo berljivo gradivo lahko razpisovalec zavrne.
7. Svoje skladbe naj skladatelji posredujejo v štirih izvodih, opremljenih s poljubnim geslom, do vključno 30. septembra 2022 (velja datum poštnega žiga) na naslov: Glasbena šola Logatec, Notranjska cesta 4, 1370 Logatec, s pripisom Nagradni natečaj – Ne odpiraj!. Partituram naj priložijo ovojnico z istim geslom, v kateri so skladateljevi podatki (ime, priimek, datum rojstva, poštni naslov, e-naslov, telefon).
8. Razpisovalec za najboljše skladbe natečaja zagotavlja nagradni sklad. V prvi skupini skladb natečaja znašajo tri nagrade za najboljše skladbe 700, 500 in 300 evrov, v drugi skupini skladb natečaja pa bodo tri najboljše skladbe nagrajene s 700, 500 in 300 evri. (še malo premisliti višino in denarno uravnoteženost nagrad) Podeljena bo lahko tudi posebna nagrada 200 evrov za obetavnega mladega skladatelja rojenega po 31. 12. 1996.
9. Razpisovalec bo poskrbel za objavo nagrajenih in priporočenih skladb v posebni notni zbirki, kot tudi za dostopnost izvajalskega gradiva pri založbi zbirke in s tem za vso potrebno avtorsko pravno zaščito avtorja besedil in sodelujočih skladateljev.
10. Razpisovalec natečaja bo imenoval tričlansko glasbeno-strokovno komisijo, ki bo prispele skladbe pregledala in izmed njih izbrala primerne za razpisane nagrade, morebitno posebno nagrado in za objavo poleg nagrajenih v vsaki skupini skladb priporočila še vsaj tri skladbe. Strokovna komisija lahko odloči, da se katera od nagrad ne podeli, ali da se katera od nagrad razdeli med dve skladbi.
11. Skladatelji bodo o izidu natečaja obveščeni do 15. oktobra 2022.
12. Odločitve strokovne komisije so dokončne.
13. S prijavo na natečaj skladatelj soglaša s pravili natečaja.
14. Razpisovalec si bo prizadeval za izvedbo na natečaju nagrajenih in priporočenih skladb na posebnem koncertu v okviru dogodkov v Žigonovem letu, usklajeno s svojimi možnostmi in možnostmi izvajalcev ter v skladu s trenutnim epidemiološkim stanjem.
Glasbena šola Logatec
Primož Malavašič, ravnatelj
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Tanja Pina Škufca, vodja območne izpostave Logatec
