Sediš na predpražniku
premražen
od molka.
Poletje si,
ujeto v pločevinki,
tišina za zamazanim steklom.
Čebela na luni
in metulj na sončnih očalih.
Zdrobljene molitve
padajo kot riževa zrna
po preprogi molčanja.
Mimohodi vsedomcev,
težka slonova stopala
na ledu pričakovanja.
Noč rodi jutro z dvojnim dnom
in eno samo senco.