Kot je to že običajno, je bil avtobus poln do zadnjega kotička, vzdušje pa na višku že od vsega začetka, sploh po okrepčilu v lokalu malo pred naseljem Mislinja. V Legnu nam je vodič lepo predstavil cerkev Svetega Jurija, katere začetki segajo v deveto stoletje, skriva pa tudi zanimivo urejene staroslovanske grobove.
Vodička nas je v Slovenj Gradcu popeljala v medičarsko in svečarsko delavnico Perger, ki nas je prijetno presenetila z raznolikostjo in umetniškim izrazom izdelkov. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, ki je lepo ohranjeno, župnik pa nam je gostoljubno pokazal cerkev Svete Elizabete in bogat Sokličev muzej. Občudovali smo tudi kip konja umetnika Oskarja Kogoja in Tisnikarjev spomenik, potem pa se nam je mudilo v mežiški rudnik.
Da bi se počutili čim bolj kot nekdanji rudarji, smo si oblekli površnike, nadeli čelade in s starimi vagončki odpeljali v globine pod Peco. V muzeju pa smo lahko videli opremo rudarskega stanovanja, podatke o kopanju svinčeve in cinkove rude, izdelke iz svinca in cinka, minerale in fosile, fotografije živali in rastlin tega področja.
Na povratku smo se ustavili še v Rimskem vrelcu, kjer objekt žalostno propada, mineralno vodo pa si je le mogoče natočiti.
Po tem bogatem programu nam je zelo teknilo pozno kosilo v gostilni Dular v Podgori pri Kotljah. Poslovili smo se s pesmijo in mislijo: "Oj, zdaj gremo, nazaj še pridemo!".
Besedilo: Romana Ivačič,
Fotografije: Vojko Dvojmoč
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
